Prek preizkušenj dozorevamo
Suničen je bil star 5 let, ko se je mama poročila z drugim možem. Oče je nepričakovano izginil. To je bilo za Suničena zelo boleče. Očim je bil do njega hladen. Pomembna mu je bila le njegova hči, polsestra od Suničena. Čeprav je bil Suničen tih fant, je rad hodil v vrtec in šolo. Bil je uspešen in delaven učenec.
Doma je bil najraje v svoji sobi. Tam si je ustvaril lastni mali svet. Rad je poslušal glasbo in bral knjige. Pogosto je razmišljal o srečnem življenju z očetom in najboljšim prijateljem.
Očim je hotel, da bi se pastorek bolj vključeval v hišna opravila. Suničen je dajal vse od sebe. Delal je toliko, kolikor je zmogel. Njegova mama je bila deloholik. Zato je imela komaj kaj časa zase ali družino. Sestra je skrbela le za svoje zadeve. Do Suničena je bila odtujena.
Ko se je nekega dne Suničen sprehajal okoli bližnjega hriba, je srečal simpatično dekle. O vsem sta se lahko pogovarjala in se lepo ujemala. Po dveh letih sta se poročila. Kot mož in žena sta se imela zelo rada. Zakonsko življenje brez otrok je prineslo različne preizkušnje, vzpone, globino. Odnos je obstal zaradi obojestranske vztrajnosti. Pogovarjala sta se odprto in vsak dan. Njuno glavno upanje je bila iskrena molitev.
Bolezni in finančni izzivi so bili njuna stalnica. Kljub temu sta bila poklicno uspešna. Delala sta kot organizatorja duhovnih koncertov. Tja so prihajali številni ljudje. Zelo so bili zadovoljni z glasbo za dušo in srce. Dobiček s koncertov so jima pokradli nepošteni vodje. Lokalni ljudje so bili do njiju zavistni in bolj nerazumevajoči.
V zrelem obdobju je Suničen bil prikovan na posteljo zaradi hude bolezni. Njegova žena mu je podnevi in ponoči v vsem pomagala. Tako je lajšala njegovo trpljenje in bolečine. Njun odnos je bil še vedno poln ljubezni in preprost. Bila sta srečna, ker sta bila oba emocionalno inteligentna. Učila sta se, kako zadovoljno živeti, razmišljati pozitivno. Bila sta sočutna do sebe in drugih. Redno sta molila in tako večala notranjo moč.
Suničen je dojel, da nezadovoljen človek ne bo srečen niti v kraljevski palači. Zato je razvil globoko hvaležnost za vse, kar mu je življenje prinašalo. Dobro in slabo. Postopoma je dozorel. Od plašnega otroka se je postopoma razvil v samostojnega, odgovornega človeka.
Ker je bil Suničen zelo sočuten, je ljudem vedno rad pomagal. Bil je brez želje, da bi mu drugi morali vračati usluge. To ga je oblikovalo v modrega in skromnega človeka. Rad je pel in kuhal. Ljudje so opazili, da sije od notranjega zadovoljstva.
Suničen je cele dneve razmišljal o Bogu. Vedno se je spraševal, kako Ga lahko zadovolji. V srcu je hotel začutiti, kaj Gospod pričakuje od njega. Tako je razvil močno intuicijo.
Največja želja od Suničena je bila, da se njegova duša v trenutku smrti vrne v duhovni svet. Ljudje, ki so ga poznali, pravijo, da se je to dejansko zgodilo. Umrl je na dobri polovici življenja. Škoda, da tako hitro, kajne?
Audio: Preprosto življenje, mirno srce.
©2023 Vedic Road vse pravice pridržane all rights reserved
Comments are closed